Eduka - Vzgajati k različnosti

Projekt EDUKA je namenjen promociji medkulturnih vrednot kot temeljev oblikovanja in razvijanja odnosov v večetnični in večjezikovni družbi. Cilj projekta EDUKA je ustvariti znanje in orodja (didaktično in informativno gradivo, priročnike, publikacije, igre itd.) za vzgajanje k različnosti in medkulturnosti v šolskem in univerzitetnem okolju ter jih posredovati predvsem mladim in učnemu kadru na vseh stopnjah izobraževanja. V ta namen bodo delovale mreže čezmejnega sodelovanja med šolami na vseh ravneh, med raziskovalnimi ustanovami in univerzami, med javnimi upravami in ustanovami, ki delujejo na področju medkulturne vzgoje, ter med organizacijami znotraj tradicionalnih in novih etničnih manjšin. Te bodo izvajale izobraževalne, informativne, promocijske in raziskovalne aktivnosti. Posebna pozornost bo namenjena uveljavljanju medkulturne vzgoje ob upoštevanju bodisi tradicionalnih manjšin (še posebej italijanske v Sloveniji ter slovenske in furlanske v Italiji) bodisi novih manjšin oziroma skupin migrantov.

UTEMELJITEV PROJEKTA

Nedavne raziskave o večetničnih družbah podčrtujejo pomembnost uvajanja koncepta “upravljanja različnosti” na različnih ravneh državne, regionalne in lokalne politike. Gre za uvajanje politike priznavanja različnih etničnih skupnosti, ki so prisotne v družbi, ter njihovih interesov in pravic, tako na ravni posameznika kot na ravni skupine. S tem povezane prakse segajo na različna področja državnega delovanja, med katerimi gre izpostaviti zlasti pomembnost vzgoje in izobraževanja. Na tem konceptu temelji izbira tako naslova kot vsebin projekta EDUKA “Vzgajati k različnosti”.

Projekt odgovarja trem osrednjim potrebam, ki izhajajo iz socialno-ekonomske analize območja programa: ojačati čezmejno sodelovanje na področju vzgoje in izobraževanja, ovrednotiti kulturno dediščino in etnično različnost ter prenesti znanje iz raziskovalnih ustanov na teritorij. Območje programa odlikuje specifična soprisotnost različnih jezikov in kultur. Zgodovinska je prisotnost tako slovenske narodnostne skupnosti v Deželi FJk kot italijanske narodnostne skupnosti v Slovenski Istri. Skupnosti sta pred nedavnim razvili številne skupne projekte z namenom spodbujanja čezmejnega sodelovanja in izboljšanja odnosov med obmejnima regijama in prebivalstvom tega območja. Pobude so imele pozitiven učinek na celotnem obravnavanem območju. V Deželi FJk sta seveda pomembna tudi furlanski jezik in kultura, hkrati pa beležimo močan porast priseljevanja tujih državljanov, katerih starostni indeks je znatno nižji glede na preostalo populacijo s stalnim prebivališčem na tem območju. Priseljenci so organizirani v skupnosti, ki jih označujemo kot “nove manjšine”. Zaradi tovrstnih sprememb je potreba po promociji medkulturne vzgoje ter vzajemnega spoznavanja med različnimi etničnimi, kulturnimi in jezikovnimi skupnostmi, ki živijo in delujejo v obravnavanem območju, vedno večja.

Potencial tovrstnega etničnega, kulturnega in jezikovnega bogastva pa žal ostaja omejen, predvsem zaradi zgodovinskih predsodkov, ki izhajajo iz skromnega poznavanja kulturnih in jezikovnih značilnosti manjšin med večinskim prebivalstvom. Nezadostno poznavanje manjšin je med drugim posledica tudi pomanjkanja ustrezne pozornosti, ki bi jo morale biti tovrstne skupnosti deležne znotraj izobraževalnega sistema na vseh ravneh. Obenem primanjkuje tudi veščine in primernega didaktičnega ter informativnega gradiva, ki bi znotraj izobraževalnega sistema omogočalo sistematično medkulturno vzgojo. Slednjo gre namreč upoštevati kot ključni dejavnik pri zmanjševanju “mentalnih” ovir , ki zavirajo polno sodelovanje med prebivalstvom na obeh straneh meje ter med skupnostmi različnih etničnih, kulturnih in jezikovnih pripadnosti, ki živijo na območju programa.

Na obravnavanem območju delujejo šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in italijanskim učnim jezikom v Sloveniji. V zadnjih letih so tovrstne šole na obeh straneh meje beležile - poleg tradicionalne prisotnosti učencev, ki pripadajo manjšinskim skupnostim - tudi občuten porast šolarjev, ki izhajajo iz etnično mešanih oz. večinskih zakonov. Šolski sistem mora zato nujno poskrbeti za razvoj novih pristopov, metodologij in didaktičnih instrumentarijev za delo v etnično, jezikovno in kulturno mešanih razredih. Poleg slike stanja, ki – glede na prisotnosti tako novih priseljencev kot tradicionalnih manjšin – kaže na bogate izkušnje z medkulturno vzgojo, pa je še vedno prisotno pomanjkanje didaktičnega gradiva, ki bi obravnavalo temo “starih” in “novih” etničnih manjšin v čezmejni perspektivi in bi na tak način prispevalo k dodatnemu bogatenju ter možnosti primerjave. Prav tako bi moralo biti poskrbljeno za mrežni sistem dela na temo medkulturne vzgoje, tj. “v mreži” med šolami v Italiji in Sloveniji.

Menimo, da lahko tovrstno pomanjkanje ustrezne metodologije in didaktičnega instrumentarija o medkulturni vzgoji zapolnimo z uvedbo sistema sodelovanja med raziskovalnim področjem, ki je na to temo ustvarilo bogato znanstveno-raziskovalno produkcijo, in šolskim sistemom kot neposrednim uporabnikom tovrstnih znanj. Pomembno je razviti tudi aplikativne raziskave, s pomočjo katerih bi lahko oblikovali učne pripomočke z namenom, da bodo ti uporabni neposredno v šolskem sistemu.

Slovenska narodnostna skupnost v FJk in italijanska narodnostna skupnost v Sloveniji sta v okviru programa Interreg IIIA 2000-2006 razvili projekt MI.MA. “Večine spoznavajo manjšine”, projekt EDUKA pa predstavlja naravni in potrebni razvoj omenjenega predhodnega projekta. Iz raziskave med mladimi o poznavanju manjšin, izvedene v okviru projekta MI.MA. “Večine spoznavajo manjšine”, namreč izhaja, da je poznavanje še vedno dokaj omejeno. Po drugi strani je med mladimi prisotna precejšnja radovednost v zvezi z manjšinami, ki pa ji trenutni šolski sistem ne namenja primerne pozornosti. Raziskava je pokazala tudi interes med šolami, vključenimi v projekt MI.MA., da se pobudo ponovi. Projekt EDUKA želi celovito obravnavati temo medkulturne različnosti z združevanjem teme migracijskih tokov/priseljeništva in zgodovinskih manjšin. V primerjavi s projektom MI.MA. pa je ciljna skupina pričujočega projekta širša, saj vključuje celotno šolsko in univerzitetno populacijo. Hkrati je naš cilj oblikovati predvidene raziskovalne dejavnosti tako, da bodo kompatibilne tudi s predvidenimi vzgojno-izobraževalnimi in promocijskimi.

SPLOŠNI CILJ PROJEKTA

Izboljšati sisteme komuniciranja ter socialno in kulturno sodelovanje in tako zadovoljiti vedno večje povpraševanje prebivalcev po boljših vzajemnih storitvah in poznavanju ter odpraviti obstoječe zgodovinske, kulturne in socialne ovire.

OPERATIVNI CILJ

Izboljšati komunikacijske in izobraževalne sisteme na območju lokacije projekta s/z:

- promocijo sodelovanja in izvajanja skupnih pobud med šolami, raziskovalnimi centri in univerzitetnimi središči - na podlagi že obstoječih mrež in z vzpostavitvijo novih;- spodbujanjem medkulturne vzgoje v šolskih okoljih;- širjenjem poznavanja zgodovinskih manjšin in novih migrantskih skupin v Evropi ter na obmejnem območju, zlasti slovenske narodne skupnosti v Italiji, italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, furlanske jezikovne skupnosti v Italiji in prisotnih migrantskih skupnosti;

- medsebojnim spoznavanjem in sodelovanjem med mladimi različnih narodnosti (večinci, manjšinci in migranti);

- medsebojnim spoznavanjem in sodelovanjem med učnim kadrom večinskih in manjšinskih šol;

- aktiviranjem mrež čezmejnega sodelovanja med šolami, univerzami in raziskovalnimi središči na področju medkulturne vzgoje, socialne in kulturne integracije, zgodovinskih manjšin in migrantskih skupnosti;

- promocijo vrednot sožitja, medsebojnega poznavanja, integracije in miru med večinskimi in manjšinskimi narodnimi skupnostmi ter migrantskimi skupnostmi.